Kolumna: Čustvena poštenost, Bodi zdrava, maj 2018

Recimo, da nas druži vse mogoče. Z nekom smo radi v bližini zaradi pozitivnih občutij, ki se medsebojno oplajajo. Te senzacije so lahko umske, ko z nekom delimo globine uvidov, zanimive teme in raziskujemo področja psihe, uma ali dimenzij srca, ki še niso znane ali osvojene. Družita nas lahko le človeška bližina in tisti dober občutek, da smo ob nekom varni. Da smo doma. Brez velikih besed ali odkritij le sobivamo.

Družijo nas razlike, naše nepopolnosti in težave. Težave nas gradijo, da stopamo naprej in se učimo delovati v sozvočju z naravo in soljudmi. Lahko pa obstanemo in prenehamo rasti: in ko dva prenehata rasti, se znajdeta v isti godlji.

Hitro si ližeta rane in skupaj nastopata proti onim, za katere menita, da so povzročili nekaj slabega zgolj zato, ker so se odločili korakati strumno naprej. Odločitev za rast je pogumna. Ko se odločimo za rast, se od tistih, ki se odločijo za stagnacijo, oddaljimo. Je čustveno pošteno, da skušamo ustavljati tiste, ki so z lastnim trudom prišli dlje od nas? Je uklanjanje vsemu, s čimer se poistovetimo, in krivičnost do vsega, kar nas presega, zrelo delovanje?

Več si preberite v priloženi kolumni.